Predstavitev
Ekološko kmetovanje je način gospodarjenja v skladu z naravnimi krogotoki. Temelji na praksah, ki upoštevajo odnose med vsemi oblikami življenja, na ravnovesju v sistemu tla-rastline-živali-človek in sklenjenem kroženju organskih snovi na kmetiji. To pomeni, da je potrebno v tla vrniti tisto kar je iz njih vzeto, s čemer se zagotovi, da je kmetijstvo resnično trajnostno.
Za ohranjanje in obogatitev rodovitnosti prsti, ekološki kmetovalci uporabljajo gnojila in obdelovalne metode, ki spoštujejo prvotno strukturo tal in koristno delo številnih organizmov, ki živijo v tleh. To tudi pomeni, da izbirajo avtohtone ali lokalnim razmeram prilagojene vrste rastlin in pasme živali. Te so bolj odporne proti boleznim, kar je pomembno, saj ekološko kmetovanje, tako v poljedelstvu kot v živinoreji, poudarja preprečevanje težav namesto njihovega zdravljenja.
Za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevela uporabljajo naravne metode, naravna gnojila in škropiva, nikakor pa kemično-sintetičnih škropiv in umetnih gnojil. Prav tako je prepovedana uporaba razkuženega semena, gensko spremenjenih organizmov in ionizirajočega sevanja. V živinoreji je prepovedano krmljenje s krvno in kostno moko ali z drugimi krmami živalskega izvora ter uporaba hormonov ter preventivna uporaba antibiotikov za zdravljenje živali.
Poudarjeno je tudi dobro počutje živali. Le tem je potrebno vsak dan zagotoviti izpust iz hleva, vsaj polovico leta (180 dni) pa jim morajo omogočiti prosto pašo na planinah ali pašnikih.
Poudarjeno je tudi dobro počutje živali. Le tem je potrebno vsak dan zagotoviti izpust iz hleva, vsaj polovico leta (180 dni) pa jim morajo omogočiti prosto pašo na planinah ali pašnikih.
Sodobno ekološko kmetovanje sledi visokim etičnim, socialnim in ekonomskim merilom. Izhaja iz izkušenj predhodnih generacij, vendar pri tem ne izključuje naprednih ekoloških tehnologij in dognanj. Poleg spoštovanja medsebojnih odnosov v naravi in stika z njo, zagotavlja delovna mesta in poseljenost podeželja, ob tem pa neguje in spoštuje tradicijo in kulturno dediščino.
Vse to pripomore k temu, da nam ekološko kmetovanje ohranja okolje in pestro kulturno krajino, nenazadnje pa seveda zagotavlja hrano izvrstne kakovosti, ki se poleg dragocenih hranil in antioksidantov ponaša tudi s polnim okusom.
Vse to pripomore k temu, da nam ekološko kmetovanje ohranja okolje in pestro kulturno krajino, nenazadnje pa seveda zagotavlja hrano izvrstne kakovosti, ki se poleg dragocenih hranil in antioksidantov ponaša tudi s polnim okusom.

Predstavitev